Lastnica psa sem od svojega 19 leta naprej. Že odkar sem shodila sem bila nora nanje vendar je mama vedno rekla: “jaz psa ob 5h zjutraj, tako kot druge mame ne bom vozila ven.”


Kmalu po šoli sem začela delati in tako imela svoje finance in možnost v celoti skrbeti za psa. Bibo sem dobesedno našla pod blokom v mesecu juliju. Glede na to, da se je dolgo časa bala otrok, dežnika, metle in sesalca, še danes mislil, da je bila darilo za otroke, ko pa je nastopil čas dopustov niso vedeli kam z njo in so jo izpustili v urbanem naselju. Biba je takrat štela nekih veterinarsko ocenjenih 9 mesecev. Pri meni je bila dolgih, krasnih 16 let. Ko je štela 7 let sem spoznala partnerja, ki je takrat imel 6 mesecev starega francoskega buldoga po imenu Ben. Lansko leto 03.02 2018 je k nam prišla preko društva mešanka Aja.
Psa imamo in ga tretiramo kot družinskega člana in velikokrat svoj lifestyle prilagodimo njim. Beni je letos konec meseca januarja v 14 letu žal zapustil našo družino. Aja pa jih danes šteje dobrio leto in pol.

Pes je povsod z nami in seveda spi na postelji, kavču … Vzgoje je pomembna, sta bila oba v pasji šoli. Ne izvajamo cirkuških trikov in ne forsiramo pasjega športa.


Vesela bom, če se mi pri naši zgodbi pridružite.