Sreda 31. 1. 2018. Večer, sedim na kavču, moj je gledal TV, jaz pa obračala Facebook. Nakar jo zagledam, našo lepotičko: “Borut, poglej, poglej, kako je lepa, poglej te oči.”

Slika v katero sem se zaljubila.

Konec, ljubezen na prvi pogled in to skozi ekran. Nisem si znala predstavljati, da je to sploh možno. Z društvom sem bila že prej tri mesece na vezi, kjer sem jim tudi izpostavila, da si želim mladička: psa brez preteklosti in po možnosti psičko.

Mnogi se boste vprašali, zakaj psa brez preteklosti. Razložim. Moja prva psička Biba, ki sem 21 let nazaj našla pod blokom, je (sem skoraj prepričana) prišla iz družine z otroki. Zakaj tako sklepam? Po njenem vedenju. Poleg otrok, ki jih organsko ni prenesla, se je bala dežnika, metle in sesalca.
Ker sem danes mama 8-letnici, ko smo dobili Ajo je štela 6 let, si psa s preteklostjo zaradi hčerkine varnosti nisem upala vzeti. Želim, da imamo mirno, spokojno življenje in moj pogoj je bil pes brez preteklosti. Aja je iz “upsala” legla in na društvo so se obrnili, da pomagajo oddati mladiče.

Takoj sem pisala društvu in v soboto smo Ajo prevzeli. Jo čipirali, cepili, kasneje tudi na svoje stroške sterilizirali. Vse tako, kot veleva pogodba.

S prihodom Aje v naše življenje, se je vse obrnilo na glavo. Kot skrbna mama sem predvsem hčerko prej pripravila na situacijo. Vsaj tri mesece prej sva se z možem intenzivno pogovarjala z njo in ji razlagala potrebe mladička. Dejansko je nekaj časa bila hčerka bolj v ozadju. Tukaj vas moram spomniti še na našega Bena, ki je bil že bolezensko prizadet. S prihodom Aje (tako sva z možem prepričana), sva mu življenje podaljšala še za leto dni. Skozi njo se je spet zanimal za igro, za žogo in postal bolj aktiven kuža.

Aja in Beni, še podobne velikosti.

Ajo smo hitro vpisali v pasjo šolo za mladičke. Moja Biba najdenka, moj prvi pes, kar sem jo naučila sama, sem jo. Res osnove. Ben je bil karakter gospoda. Sedi tačka, prostor, to je to. Aja, tale naša nevihta, mešanka (mama je staford, oče pa pravijo, da ali je bil nemški ali belgijski ovčar) pa ni kar tako, zato sva si rekla takoj po osnove v šolo, naprej pa sama. Dnevni treningi poslušnosti in podobno. To, da pes laja na komando, je sicer prikupno, meni osebno ni obvezno, zato tega ne zna. Sedi, prostor, poleg, taco, okrog, da se povalja po tleh, hop, pridi sem – nazaj, spusti – pljuni ven. In mi se mamo super.  Večerja, zajtrk, dve besedi, ki ju ima najrajši. Aja je namreč neprestano lačna. Ker je bilo leglo nekontrolirano, je bila morda kdaj lačna, notranja čistoča se je tudi zavlekla na 5 mesecev, vendar smo vse uredili.

Aja trenutno šteje dobro leto in pol, kotena naj bi bila enkrat v mesecu oktobru leta 2017. Razvila se je v zelo spretno, pametno psičko, ki obožuje pasjo družbo. Živimo v atrijskem stanovanju in ravno toliko je prostora med dilcami na ograji, da točno vidi, kateri pasji prijatelj je zunaj. To pomeni za nas pojdi po ovratnico, povodec in akcija. Imamo besedo “lauf”, ki jo tudi seveda dobro pozna. Na Facebooku si lahko pogledate bolj podrobno vse njene prijatelje.

Chilli in Aja. Chilli obožuje frizbije, Aja obožuje “lauf”.

Njena slaba stran je ta, da vse, vse kar je na tleh užitnega ali malo manj užitnega za nas, poje. Kratki sprehodi, ki se vršijo po naselju so pod kontrolo tako, da jo gledamo v gobec. Če ji takoj, ko nekaj ščupa, rečem fuj, pljuni ven, še gre, 3 sekunde kasneje veselo žveči in pogoltne. Posledica driske, tudi bruhanje, a ne tolikokrat kot driska. Prve dobre pol leta je bilo to precej nadležno. Mož je bil tik pred tem, da ji kupi nagobčnik. Dejansko bi s tem rešili situacijo, a si takoj nakopali drugo, lahko rečem, da še hujšo. Vsak človek, ki vidi psa z nagobčnikom, se ga ustraši. Če se v urbanem naselju prikažeš zunaj s psom, ki nosi nagobčnik, si takoj ožigosan. Glede na to, da smo veliko zunaj, si tega res nismo mogli privoščiti.

Čas in vzgoja ter njeno slabo počutje ob pobiranju iz tal so jo spametovali tako, da je tega sedaj res zelo malo, je pa še.

Beni je našo Ajo naučil strpnosti in podrejanja. Skozi njuno igro ji je veteran povedal, do kam lahko gre in kdaj je bolje da se umakne. Aja se podredi. Ko srečamo psa se uleže najprej na prostor pozicijo, potem gre počasi do psa in se z njim ovoha. Največkrat se tudi uleže, sicer z irokezo, a se preda na bok. Imeli pa smo že dogodek, ko je prišla se podredila (bila je spuščena), drug pes pa je skočil vanjo (bil je privezan). Aja je zarenčala in pokazala zobe, ni skočila v psa, nakazala je, vendar v osebni prostor drugega psa ni stopila.

Pasje igranje. Archi in kužek ne znam po imenu.

Dva psa, prijatelja iz naselja.

Enkrat se je ovohavala s bostonskim terierjem, njena pasja frendica je OK, ta samec je ponorel, Aja je dobesedno zbežala.

Trudimo se pravilno postopati in situacije reševati sproti. Vsak dan je del učenja in odraščanja naše “nevihte”, tako jo namreč ljubkovalno kliče gospod iz naselja.

Pasji pozdrav Aja in Anja