Facebook stran imam že debelo leto. Tam lahko vidite, da se mi je zadnje čase malo zmešalo s pasjo vzgojo. Verjetno ste vsi to ugotovili. Veste koliko stvari bi vam še želela povedati, pokazati, razjasniti, obelodaniti, še milijon.

Pa me je strah, da me boste razumeli narobe, ker še sama sebe več ne razumem.
Ne razumem, kako je to mogoče. Ne razumem, da imamo doma tretjega psa, tretjega, jaz pa se vedem, kot da je prva in da sem totalni “aberveznik” kar se tiče pasje vzgoje.

Pasja šola, pasja vzgoja, pasja socializacija, vzemite si tisto besedo, ki vam najbolj ustreza, jaz sem si besedo VZGOJA.
Zakaj? Zato!

Gremo malo nazaj … 15 let bo dovolj. So bile situacije, ko sem bila pametna, kako bi jaz vzgajala otroka. Imam svoje norme (ki so visoke) imam svoja prepričanja, predvsem pa vrednote.
Potem sem rodila fantastičnega otroka, ki mi je zelo hitro, meni in možu, dal tinte piti. Samosvoja, vztrajna, empatična deklica. In vso svojo pamet sem lahko prenesla v vlogo mame.

Otrok, ki bistveno več zahteva od mene kot človeka v vlogi mame, kot pa marsikateri drugi otroci. Hčerke nisem mogla kar posaditi v smislu zabavaj se, ne. Interakcija čez ves dan. Pa spet nisem bila animator. Bila sem človek poleg človeka, ki se razvija, ki se uči. Dozoreva in raste.
Sedaj je stara 8 let in pol in skupni čas je bombastičen. Veliko govoriva, zelo veliko. Ko jo peljem na interesno dejavnost v avtu predelava celo njeno dopoldne v šoli in moje v službi. Doma je red. Točno so jasne zadolžitve, kdaj in kaj. Gužve na cesti so lahko super za izkoristiti skupni čas.

Bibo in Bena si “posadil” in sta spala. Aje ne morem. Aja potrebuje interakcijo. Aja me spominja na hči. In ker nam je vse skupaj ušlo delno izpod nadzora, sem se odločila za nadaljnje šolanje, odločila sem se, da psa VZGOJIM. Tako kot iz dneva v dan vzgajam hčerko.

Otroka slej ko prej naučite, da pogleda levo, desno in spet levo, da lahko varno prečka cesto. Otroka ne boste do njegovega 30 leta ali več držali za roko.
Otroka boste naučili, da ko je v trgovini, gostilni oz na vsej javnih površinah, da ali mirno hodi oz. sedi, da ne zbije natakarja po tleh in mu za vrat ne steče vrela juha.
Otroka bomo naučili medsebojne komunikacije, naučili ga bomo, da nasilje ni primerno vedenje, ga bomo socializirali.

Naštevala bi lahko v nedogled.

Tako je s psom, vlečenje na vrvici, da tudi mirno na kavi ne moreš sedeti ali opraviti sprehod po naselju in podobnih površinah. Psi so dovoljeni v recimo nakupovalnem centru in kaj se zgodi, če ni vzgojen. Se dva srečata, situacija eskalira. Renčanje, lajanje, napad. Situacij je nešteto.

Biba in Ben, spet se ponavljam, rekel si mirno, prostor, onadva sta bila “v easy”. Aja, naša nuklearka, pa nam je na morju dala vedeti, da moramo vzgojo, ki smo jo že imeli, še do dobra izpiliti.
Šele ko bo Aja imela nekaj mesecev dnevnega treninga za sabo in midva kot lastnika ne bova klonila pod njenim pasjim pogledom, bomo zmagali. 2x tedensko imamo vodeno vadbo. Pokažejo vaje, dajo napotke. Če z možem ostaneva na 2x tedensko, sva vrgla denar stran in Aja bo tam, kjer je. V kolikor dodava trening še ostale dni po 2x na dan, pa delava na tem, da bodo prihodnji dnevi in dopust bolj mirni. Treningi doma so med sprehodi in trajajo cca. 20 min. Kakšen dan več, kašen dan manj. Ne potrebujete posebnega prostora in dodatnega časa.

Se vam sliši znano, podobno. Seveda se. Samo pouk v šoli ne bo dovolj. Doma je potrebno brati, računati. Predelati snov itd. Tako je tudi s pasjo šolo.

Zato sem od konca julija do septembra iskala in prebirala o 101 pasji šoli. Pozitivna motivacija je pri nas obrodila sadove. Hranjenje iz roke tudi. Naša največja stiska je, kako Ajo navaditi na samokontrolo, saj je tip psa, ki se že od malega blazno rada igra z drugimi. V tem sicer ni nič narobe, je pa narobe do te mere, da ni mirnega sprehoda in želi vsakega mimoidočega psa povohati ali se celo igrati z njim. Ajo želim pripraviti do te mere, da jo bom brez skrbi pustila ven s hčerko, ko malo še zraste. Sicer jo je že peljala ven in je bilo vse OK, vendar jaz še nisem čisto mirna. Želim, da ji drugi pes pomeni zadnja briga. Da neha vleči. Želim umirjenenga psa.

Aja sedi in mirno čaka medtem, ko se drugi psi sprehajajo mimo nje.

Začeli smo. Tretja ura je za nami. Sanjala sem ponoči, kako vadiva. Že to, da je umirjena ko odprem avtomobilska vrata in ji rečem ČAKAJ in ona sedi in res čaka, kričim v sebi od veselja. Da ona sedi in spet čaka, brez da bi jo držali na povodcu, mimo nje pa se sprehaja pet psov, spet kričim od veselja. 
To je šele začetek totalni začetek. Tega se vsi zavedamo. Poleg tega sedaj prihaja še mraz, kratki dnevi, slabo vreme, vse to je za mnoge ljudi izgovor. Itak smo vedno za vsako stvar, ki bi jo morali narediti, pa se nam ne da, polni izgovorov.

Aja in hčerka sta dve osebi, ki me bosta v življenju naučili ogromno novih stvari. Izgovorov več nimam in jih tudi ne toleriram več. Doma to povem jasno, do drugih se zadržim in ne polagam več pozornosti.
Dokler ne pridem do cilja, se ne ustavim. Vedno iščem izboljšave in kreiram svoj lajf.

Ni ovira pasja starost, vsakega psa se da natrenirati. Morda je le razlika da gre pri enih hitreje, pri drugih pa traja vzgoja/prevzgoja dlje. To je vse.
Imejte radi svoje 4-nožne prijatelje in če poznate  koga, ki je nad svojim psom obupal, naj si prebere ta blog. Lahko mi piše, da ga malo “spimpam” in mu/ji vlijem poguma. Medsebojna pomoč dela čudeže. ❤️

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja